Da ne bo za vedno na prvi strani, kot prvo pisalo moj cimer, je bil sedaj že skrajni čas, da sem se spravil nekaj napisati. Vlak je ravno prispel na postajo Wiener Neustadt, ko sem pognal Word, saj me ušesa od filmov in oči od bedastih likov v njih že pošteno bolijo. Ja res, dolgo je že od mojega zadnjega posta (več kot mesec) in med tem se mi je zgodilo skoraj milijon stvari, no malo manj. Ja, prav ste ugotovili, čepim na vlaku Emona (Zagreb - Dunaj).
Svoj oris bom tokrat začel v obratni smeri od najbližjega do najbolj oddaljenega. No v bistvu toliko kolikor se bom pač spomnil. Danes 14.1 sem znova dokaj hitro preživel vlakovno dolgočasje z gledanjem serije LOST 3.sezona in eno bedno komedijo. Medtem pa so moji sopotniki sedež za mano popili najbrž že cel zaboj piva ali vsaj ¾ zaloge vlakovnega bifeja. Pijejo tako rekoč že celo pot in sedaj jim je že vsaka beseda tako smešna da zgleda res kot sranje koze po plehu, in na veselje vseh potnikov to sranje koze ne preneha. Poleg tega sem se ves čas moral otepati raznih prepričevalcev v boljše svetove, ki krožijo po vlaku in prepričujejo ljudi, da bi njihovi skromni prispevki rešili gorile nekje v Afriki in kakega tigra sredi Sibirije, pa ka še.
Danes je bil tudi eden od večjih mejnikov v mojem delu diplome. Plošče, ki sem jih sproduciral od srede 9.1 do petka 11.1, ko sem delal plošče v ljubljani. Pa čeprav, sem bil v torek še vedno na Dunaju. Hvala Bogu sem imel še za 8.1. povratno karto za nazaj v domovino, in tako sem se nemudoma odpravil domov, da sem opravil s temi ploščami, ki so me skrbele celotno obdobje božično-novoletnih praznikov. Produkcija v Ljubljani je razen srede potekala nemoteno, s tem da sem v četrtek na fax-u prebil cele 11 ur in sem bil šele na 2/3. K sreči pa sem v petek končal že ob 1h. Sedaj so plošče že nekje med Dunajem in Ljubljano in sam jih že pričakujem da jih skondicioniramo in razrežemo, ter pripravimo na zaključna testiranja. Zanimivo pri teh ploščah je tudi, da so rumene ko pečen rumenjak. Bomo videli kaj bodo na to porekli strokovnjaki na Dunaju. Za 3 dnevno bivanje v Ljubljani se moram res zahvaliti bivšemu cimru in prijatelju Andreju, ki me je sprejel pod svoj krov za Bežigrad. Škoda le, da v natrpanem urniku ni bilo časa za globlje večerne debate, ob domačem pivu, a mislim da bo za kaj takega še veliko priložnosti. V sredo sem tudi v Ljubljani obiskal prijatelje, ki jih že dolgo nisem videl tako, da sem imel vedno nekaj za početi. Hkrati pa sem tudi stanoval v lanskem stanovanju, kjer je edini od lanske ekipe ostal Andrej in malo nostalgije na lansko leto je vseeno bilo. Med mojim pisanjem so sosedači znova naročili pri vlakovnem postreščku novo rundo in njihove fore se sedaj zdijo še bolj glasne in smešne.
Pa spet k diplomi:
Hkrati mi je profesor nekoliko razložil tudi potek izdelave pisnega dela diplomske naloge, ki je po pogovorih debatah sodeč precej drugačna od avstrijske diplomske naloge. Že v smislu obsega in tudi oblike. Kajti v Avstriji obseg diplomske naloge krepko presega 120 listov. Ne vem o čem vse notri palamudijo, ampak vmes sem se pripravljal tudi na tako obširno opcijo. Po pogovoru z mojim mentorjem pa sma to cifro vsaj okvirno nekako razpolovila. Spet hvala Bogu!
V nedeljo 7.1 pa sem prvič letos šel na Dunaj, tokrat se mi je zdel še nekoliko bližje saj sem šel tokrat za avtom s gospodom iz Celja in prispel v Avstrijsko prestolnico v pičle 2,5 ure. Res neverjetno! Za primerjavo vlak potrebuje cca 4 ure in 50 minut.
Medtem smo prispeli na postajo Wien Meidling (ali drugače Philadelphia Brücke). Smeh sosedačev se nekoliko pojenja. In že pakiram za izstop.
Mal povzetka:
Plošče so narejene, trenutno v varstvu hitre pošte DHL. Oris zadnjega tedna, ki je minil na Relaciji Dunaj, Celje, Šmartno, Ljubljana je zaključen.
V prihodnjih dneh pa malo novoletne Bratislave in zadnje žurke s Petrom in Andrejo.
PS:Sam Peter je mel zadnjo žurko v decembru! :-P
Ni komentarjev:
Objavite komentar