Tako! Znova imam obdobje (upam), da moram malo več povedat. Preko bloga pa se mi zdi še njabolj idealno. Trenutno se mi največ vprašanj postavlja v zvezi z dogajanjem na cesti po kateri se vozim vsako jutro. To je relacija Šmartno ob Paki - Šentjur pri Celju. Avtocesta je super, prav tako cesta med Dramljami in centrom Šentjurja, kjer delam. Fajn se je peljati tudi po Šmartnem do Letuša. Potem pa se skrijejo vsi olepševalni pridevniki in nastopijo povsem druge besede. Kolone vozil, ki se prikotalijo iz smeri Mozirja, in določeni avtomobili, ki se v promet vključujejo tekom trase do Polzele, povzročajo nič drugega kot zastoje, kaos in mojo ter splošno nejevoljo. Ne vem zakaj se mi zdi, da imajo v glavah prepreke in vsi vozijo med 60 in 65 km/h. Ni mi jasno. Ali se gre to za ravnine kot je pred Malimi Braslovčami ali pa naselje, kjer je sicer omejitev 50 km/h. Nimam pojma. Prehitevanje v teh prometnih konicah je praktično nemogoče in prenevarno, redkokdaj se pojavi priložnost.
Ne vem, morda še vsi spijo za volani, ali pa se jim zdi zjutraj cesta bolj ovinkasta kot popoldne. Saj popoldne načeloma ni problema s povratno vožnjo. Toda vožnja na cesti primerni za 90 km/h in se voziš za avtom, ki ima končno hitrost pri 180 km/h, le 60 km/h je pa višek predrznosti. Poleg tega, da se eno izmed teh vozil skorajda zapletlo v nesrečo še na avtocesti pri Šentrupertu, ko se je vkljućevalo še vedno s hitrostjo 60 km/h v vozni pas, kjer pa vozila z veliko sreče nista stisnila 2 bolgarska šleperja, ki sta imela svojih 90 km/h +.

Takrat sem pa za to počasnelo tudi sam kiksnil, morda ni odveč, da omenim da je bil avto stara alfa (kratka) mislim da 145, z žalskim grbom in žensko za volanom. Če se ženska kdaj prepoznaš v tem zapisu, prosim za tvoje dobro se poslužuje drugič raje avtobusov ali storitve slovenskih železnic.

Ajd