uuuuuuuu, ker ted'n

Hja, po soboti, ko sem predal (končno) posle KŠŠF mlajšim in bolj zagnanim, sem v nedeljo znova sedel v Celju na mednarodni vlak za Dunaj in začela se je nova odprava mojega izbraževanja. Tokrat 2 tedenska.
Po mirni vožnji in ne preveč sladkem spancu polnim grmenja in bliskanja sem se zbudil v pravi šok. ja šok. Ob 8 zjutraj mi zazvoni sobni telefon na njem pa receptor z avtrijsko-skozi-nosi-tečnim glasom Dain Mitbewohner ist vor dem Zimmer, Bitte off....blablabla. Mater sm že takoj vedu zakaj se gre. Odklenem vrata na pred njimi pa Mohamed, kaj pa drugega. Ojej. Na hitro sem pospravil taglavno ropotijo, saj jo je moj novi sostanovalec prinesel vsaj še enkrat toliko zraven, ko sem jo jaz privlekel v enem mesecu sem. Nato sem raje hitro odšel na fax.
Dal sem mu en teden šanso,da se izkaže predno ga obelodanim tukaj na svojem blogu. Moram povedati, da se je. Kljub začetnemu neznosnemu smradu, ki ga je najbrž privlekel iz svojega potovanja iz Irana, se je v večini ta smrad izgubil. Pohvalno. Res, da spi na srovem jogiju povštru in odeji, se pravi brez prevleke, a mu že tako paše.
Star je 34 let in ima samo eno ženo, hehe. Ja, tudi musliman je, in tudi molitve izvaja. To zgleda približno takole: pogrne si brisačo pred svojo posteljo naravna kompas, potem pa malo stoji malo kleči in si nekaj šepeta. Vse skupaj traja največ 5 minut. To lahko govorim za zvečer, zjutraj pa se zbudi že ob 6 in galami po stanovanju do pol 8h, ko odide na fax. Jaz sem še sredi doramnce tako da ne morem z gotovostjo trditi ali že moli takrat ali ne, amapk kaj bi sicer delal 1,5 ure zjutraj. Ne je mesa (svinjine) in ne pije alkohola. Študira pa nekaj na tehnični univerzi. Bom ga še kdaj enkrat vprašal, ker sem pozabil. Drugače pa je prijazen in nimam z njim nikakršnih problemov, hvala Bogu in Alahu.

Na fax-u pa sem v petek zaključil še z meritvami, tako da mi ta teden ostane računanje, urejanje podatkov in že začenjam z iskanjem literature. To bo še zanimivo.

Zanimivo pa ni bilo le doma, kjer sem dobil sostanovalca. Začelo se je že v sredo z zakuhanim vinom in čajem. Ko sva s Petrom obiskala Andrejo v študentskem domu blizu Campusa, kjer pa je bila tudi njena prijateljica Ana, ki piše diplomsko nalogo o Slovencih na Dunaju. Malo več Slovenske šprahe ni škodilo.

Drugi dan pa smo se dobili pri Petru, ki stanuje na Kollmarktu, to je ena izmed najbolj obiskanih ulic na Dunaju in je v neposredni bližini Stefans doma in Grabana ter Kärnten Strasse. Živi v stanovanju, od oka, 200.000 €, sam za par 100 €. Dobro ni kaj. Naredili smo si večerjo. Poleg mene in Petra še prej omenjena Andreja, Ana in Tina. No, za večerjo smo jedli toaste, in sadno kupo zraven pa pili zakuhano vino, po moje ga toliko kot tu še v celem življenju nisem spil. Ja bilo je prijetno in čas je hitro minil.

Vse skupaj pa se je stopnjevalo do včerajšnjega dne (petka). Ko sem bil povablejn na žurko k Andreji. Tako pisane množice še nisem imel tukaj spoznati. Poleg 3 Slovencev, mene, Andreje in Urške, je na tej študentski zabavi bilo še vsej 6 Turkov, en Indijec, Madžarka, Belgijka, Kamerunka, Avstrijec, Palestinec, Francozinja in Koroški Slovenec. Koga sm še pa sigurno pozabu... Vendar sem prepričan, če ne bi bilo Slovencev, bi bilo bolj bogo vse skupaj. Res je da so naša dekleta pripravila punč, Turki pa neke svoje specialitete, toda Golico imamo samo mi, in samo na njo bi vsi plesali...hehe
Nato pa smo odšli še na Mariahilferstrasse v nek lokal zelo podben bivšemu Kra-Kra-ju, kjer sem sam vztrajal do pol 3h ostali pa baje do 4h. Ja bilo je zanimivo, fajn in hecno zame ko sem spregovoril šele po nekaj kozarčkih rakije in travarice.
Danes bi načeloma moral biti dan počitka a sem že ob 10h zjutraj spet skakal po Mariahilferstrasse in nakupoval hrano in osnovne potrebščine za čez vikend in cel teden. Zanimivo, da so enostavno zaprli ulico za promet, tako da so ljudje lahko enostavneje skakali gor in dol.
Jutri pa sem povabljen k Tini na kosilo, kar mi je vsekakor prihranilo eno skrb manj.

Pa se še oglasim