in za mano so že 1. vrnitev domov, ohcet, nov prihod ter izdredno dolg delavnik

Znova se javljam, precej utrujen poln misli in zamisli, ter hkrati srečen.
Pa pojdimo po vrsti. V petek sem lahko končno prej šel domov, vesel, da spet vidim slovenske napise, brez skrbi kdaj in kje bom jedel, predvsem pa da končno vidim , pa čeprav že po enem tednu mojo Blanko. No dejansko sva se videla šele v soboto, ko je se ženil od Blanke sestrič Tine. Najprej je bilo nekaj strahu saj je on in tudi njegov brat, ki mu je bil priča, vegetarjanec v PRAVEM pomenu besede, a se je zelo hitro vse razblinilo že pri predjedi ko je predme skočil dober savinjski želodec...njami (vse je sledilo v mesnem slogu,tako da je bil strah o bučnih specialitetah in kakem "frišnem prelastu" odveč). In tako naprej do nekje 2 ure ko so siti hrane, veseli ker sta 2 še srečnejša od nas odšli domov.
No sedaj pa k stvarem zaradi katerih sploh pišem tale blog. Znova se znajdem tam kjer se poslovim od najbližjih in stovpim na vlak. Ja to je želizniška postaja v Celju. Pot poteka mirno dokler, ja dokler se v Gradcu ne usuje na vlak miljon ljudi. OK js pač sedim in me za ostale ne zanima kam bodo stišali kufre in kramo za približno 2,5 uri vožnje do Dunaja. A kaj ko se naenkrat pojavi tečnoba poznih let s skupino nekih tujcev (mislim da je ali bilo šahovsko ali piflarsko tekmovanje, vsaj tako so izgledali) in me enostavno spodi in ostale tudi, s sedeža, češ da ima rezervirano. Ravno kregat se po nemško še ne znam, a sem ji pokazal lepo grimaso in ji predstavil par jugo kletvic. K sreči se je zgodba zame in moje prejšnje sosedeče ljudi uspešno končala v kupejih pri koncu vlaka. Kljub temu sem bil vmes že prepričan da bom moral obstati na nogah.
Danes pa je napočil prvi "delovni" dan. Ja res je bil delavni. Jutranji promet me je uspešno v dobre pol ure ponesel na fax in ob 8.10 se je začelo. Članki so me že čakali, asistent zadolžen zame tudi, tako da do prve pauze sem skupaj z laborantko v labaratoriju pripravljal vzorce, za katere sem kasneje izvedel da so samo za to da vadim. Vadim kaj! tehtanje, merjenje in takšne stvari...ok, pa že
Po kosilu do 12h pa podobno kot prej, veliko govorjenja od mojih nadrejenih, od mene pa veliko kimanja, nekaj sem razumil za ostalo pa dvakrat pokimal. Zaenkrat je ta takitka še uspešna. Pa saj itak ne moreš imeti toliko časa ušesov na pecljih in možganov na FULL. No "šiht" se mi je končal ob 16.30. Ja in to že prvi šiht. V bistvu sam nisem vezan na delovni čas toda tudi silit domov ne moreš, saj sem šele prišel. jutri je nov dan in nove stvari, a verjetno bom utrujen še od današnjih.

Pa še nekaj kar sem doživel v sredo in četrtek prejšnji teden. V sredo je tako sijalo sonce, da človek enostavno ne more biti med štirimi stenami in ves čas buljiti ekran. Pa sem se podal v Schönbrunn, v park. Res je fajn. Eden lepših parkov sploh. Zelo lepo urejen velik in polno starih fontan. Pa še sonce v zahajanju. Zelo lepo. V četrtek je minil v znamenju prvega srečanja s profesorjem in čakanja nanj. V petek pa sem že zgasnil domov, ker se je delavni dan zame začel danes.

Sredi današnjega dne pa me zadane novica kaj bo v petek....ja nič drugega kot dela prost dan v Avstriji, ker imajo državni praznik. Tako da! Jupiii, prej bom doma, ja spet se bliža nova ohcet tokrat ob Blankine kolegice Lucije, ta tden sem tudi pustil trebuh zunaj saj si ga bom v soboto znova napolnil....hahahah

v četrtek pa znova nadaljevanje, do takrat pa upam da ne bo še snega, piha že fajn frišno!

PS:KOMENTARJE LAHKO PIŠETE TUDI, ČE NISTE NIKAMOR PRIJAVLJENI! SO DOBRODOŠLI!